Trgovina z ljudmi prizadene skoraj vsako državo na svetu

Ob 18. oktobru, Evropskem dnevu boja proti trgovanju z ljudmi

Leta 2007 je Evropska komisija 18. oktober razglasila za Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. Cilj dneva je osveščanje javnosti o pojavu, ki predstavlja hudo obliko kršitve človekovih pravic, posameznikove svobode in dostojanstva ter pomeni tudi hudo obliko kaznivega dejanja.

Trgovina z ljudmi je vse pogosteje opredeljena kot suženjstvo današnjega časa. Žrtve trgovanja so večinoma izbrane (novačene), prepeljane ali skrite na silo, pod prisilo ali s prevaro v izkoriščevalskih okoliščinah, ki lahko vključujejo spolno izkoriščanje, prisilno delo ali storitve, suženjstvo in služabništvo, prosjačenje, storitev kaznivih ravnanj ali nezakonito trgovanje s človeškimi organi, tkivi in krvjo. Trgovanje z ljudmi ne pozna državnih meja. Prav tako ne pozna empatije in spoštovanja človekovega dostojanstva, saj vedno izkorišča ranljivost žrtev, ki običajno prihajajo iz slabih socialnih in ekonomskih razmer, okolja, prežetega z nasiljem, diskriminacijo, oboroženimi spopadi, slabšim dostopom do izobrazbe itd.

V času epidemije Covid-19 trgovina z ljudmi v večji meri kot po navadi ogroža ranljive skupine, saj povečuje ranljivost ljudi po celem svetu (povečana gospodarska stiska in višja brezposelnost ljudi; omejena razpoložljivost zdravstvenih sistemov in sistemov socialne varnosti; spreminjanje družinske dinamike; izguba socialne podpore zaradi šolanja na daljavo, itd.), povečuje tveganje za ljudi, ki so že žrtve trgovine z ljudmi (ovire pri dostopu do zdravstva in drugih storitev; omejen dostop do preventivnih ukrepov zaradi Covid-19; zmanjšana sposobnost strokovnih delavcev, da prepoznajo žrtve trgovine z ljudmi, itd.) in povečuje tveganje za tiste ljudi, ki niso več žrtve trgovine z ljudmi (motnje v kazenskih postopkih; nezmožnost vrnitve v države izvora; povečana obremenitev duševnega zdravja).

Največ dobička prinese spolno izkoriščanje. Po podatkih Mednarodne organizacije dela je na svetu 40 milijonov žrtev trgovine z ljudmi, ki ustvarijo slabih 110 milijard evrov dobička na leto. Dve tretjini tega zneska prinese spolno, ostalo pa ekonomsko izkoriščanje. Evropska komisija na drugi strani ocenjuje, da tokovi trgovine z ljudmi na območju EU vsako leto zajemajo več sto tisoč ljudi (ocenjuje se, da je takšnih ljudi približno 2,5 milijona). Tako kot v ostalih državah članicah Evropske unije pa tudi v tretjih državah, je problematika trgovine z ljudmi prisotna tudi v Sloveniji, ki je tako tranzitna kot tudi ciljna država. V policiji ugotavljajo, da so v Sloveniji žrtve izkoriščane predvsem zaradi prostitucije, spolnih zlorab in služabništva, zaznavajo pa tudi druge oblike izkoriščanja, ki se kažejo predvsem v prisilnem delu, prisilnem izvrševanju kaznivih dejanj in prisilnem beračenju. V Sloveniji je v l. 2020 policija obravnavala 25 kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, kar je 13 več kot l.2019.

Ker je prepoznavanje, odkrivanje in dokazovanje oblik trgovine z ljudmi izjemno zahtevno, je preventivno ravnanje oziroma ozaveščanje o tem pojavu še toliko bolj pomembno. Pri tem se osredotočamo tako na ozaveščanje splošne javnosti in ranljivih skupin, kot tudi na odgovornost uporabnikov storitev, ki jih pod različnimi oblikami prisile izvajajo žrtve trgovine z ljudmi. Tega se zavedamo tudi na Rdečem križu Slovenije, kjer s preventivno dejavnostjo in ozaveščanjem o pojavu opozarjamo na vse pasti ter lovke trgovine z ljudmi.