Podnebne spremembe: novo poročilo kaže, da mednarodni odziv pušča najbolj prizadete ljudi na cedilu 

Po novi analizi Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) trenutna globalna prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam niso ustrezna za zaščito najbolj ogroženih ljudi na zemlji.

Poročilo Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca o svetovnih katastrofah za leto 2020 kaže, da države, ki so najbolj prizadete zaradi podnebnih nesreč, prejmejo le del sredstev, ki so na voljo za prilagajanje podnebnim spremembam in se tako težko borijo za zaščito ljudi pred vse večjimi vplivi podnebnih sprememb.

Generalni sekretar Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca Jagan Chapagain je dejal: "Naša osnovna dolžnost je zaščititi skupnosti, ki so najbolj izpostavljene in ranljive za podnebna tveganja. Vendar naša raziskava kaže, da svet kolektivno tega ne počne. Očitno je, da ni prave povezave med tem, kje so največja podnebna tveganja in tem, kam gre financiranje, namenjeno za podnebne prilagoditve, kar lahko mnogi plačajo z življenjem."

Neuspeh pri zaščiti na podnebne spremembe najbolj občutljivih ljudi, je še posebej zaskrbljujoč zaradi stalnega naraščanja števila podnebnih in vremenskih nesreč. Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca  v svojem poročilu o svetovnih katastrofah za leto 2020 navaja, da se je povprečno število podnebnih in vremenskih nesreč od devetdesetih let nadalje, vsako desetletje, povečalo za skoraj 35 odstotkov.

V zadnjem desetletju so 83 odstotkov vseh naravnih nesreč povzročili ekstremni vremenski in podnebni dogodki, kot so poplave, nevihte in vročinski valovi. Te naravne nesreče so tako skupaj ubile več kot 410.000 ljudi in prizadele kar 1,7 milijarda ljudi.

Poročilo Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca  o svetovnih katastrofah navaja tudi, da so obsežni spodbujevalni svežnji, ki se trenutno razvijajo po vsem svetu kot odziv na pandemijo COVID-19, priložnost za "boljše okrevanje". Okrevanje, ki ščiti ljudi in planet, ne bi pomagalo le zmanjšati današnjih tveganj, temveč bi vplivalo tudi na to, da bi skupnosti postale varnejše in odpornejše na prihodnje katastrofe.

Pametno financiranje - s poudarkom na zgodnjem opozarjanju in predvidevanju ukrepov za zmanjšanje tveganj in preprečevanje naravnih nesreč bi imeli pomembno vlogo pri zaščiti najbolj izpostavljenih skupnosti.

G. Chapagain je dejal: "Delo na področju podnebnih prilagoditev ne more zaostajati, medtem ko je svet zasut s pandemijo: krizi je treba reševati skupaj. Naravne nesreče so že pred vrati vsake države. Zato moramo skupaj z dobrimi zakoni in politikami znatno povečati naložbe v pametne podnebne ukrepe, ki krepijo tako zmanjševanje tveganja kot tudi pripravljenost na naravne nesreče.

Pri takšnih izzivih mednarodna solidarnost ni le moralna odgovornost, temveč tudi pametna stvar. Naložbe v odpornost najbolj ranljivih območij so stroškovno učinkovitejše kot nenehno povečanje stroškov humanitarnega odziva, hkrati pa prispevajo k varnejšemu, uspešnejšemu in trajnostnemu svetu za vse."

Za več informacij (v angleškem jeziku)

V Ženevi: Alison Freebairn, +41 79 251 93 33, alison.freebairn@ifrc.org

V Ženevi: Matthew Cochrane, +41 79 251 80 39, matthew.cochrane@ifrc.org

©2025 Rdeči križ Slovenije Oblikovanje in izdelava spletne strani Kabi d.o.o.