Pozno jesenske sobote sta se Marija in Nataša kot spremljevalki podali na pot humanosti v Solferino- zibelko Rdečega križa, kamor sta popeljali
skupino zaposlenih in prostovoljcev iz RKS - OZ Novo mesto. To potovanje k samem viru oziroma zametku naše največje humanitarne organizacije, jih
vedno gane in se jih globoko dotakne. Prav tu, na tem mestu spoznaš veličino H. Dunanata ter doumeš njegovo vizijo ter poslanstvo, ki ga
opravljajo z vsem srcem še danes.

Potrebno je poudariti, da je del muzeja zanje posebej te sobote odprl gospod Anselmo, ki že leta in leta kot prostovoljec vzorno skrbi za sprejem skupin, in razlago zgodovine bitke pri Solferinu in vse, kar se je takrat dogajalo na tem mestu. Dunantove besede vklesane na marmorni plošči : "tutti fratelli e sorelle
in inter arma caritas" so jim še dolgo odzvanjale v ušesih in se nas globoko dotaknile. Ob povratku so se ustavili tudi v San Martinu, kjer se je tudi odvijala velika bitka s premnogimi žrtvami, tako med vojaki in civili.

Skupaj jim je bilo lepo in stkale so se posebne vezi med ljudmi, ki na najboljši način in vsak po svojih močeh udejanjajo Dunantova temeljna načela.