Foto: Aleš Černivec

Mednarodni dan žena 8. marca je priložnost za razmislek in praznovanje neprecenljivih družbenih, ekonomskih, kulturnih in političnih dosežkov žensk. Združeni narodi letos ob tem dnevu izpostavljajo vlogo žensk na vodstvenih položajih v »covid-19 svetu«. Vodstvo ima številne oblike in ne pomeni samo višjega položaja. Pravzaprav želimo to domnevo izpodbijati s poudarkom na raznolikih in vsakdanjih vodstvenih dejanjih žensk v mreži Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Pandemija covida-19 je posegla v vse pore življenja in ženske so še bolj prevzele nase breme usklajevanja kariere z družinskim življenjem. 

Ženske so bile vedno hrbtenica Rdečega križa Slovenije in tudi Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC), kjer  predstavljajo polovico prostovoljske baze in plačanega osebja v nacionalnih društvih širom sveta. Med 17 člani glavnega odbora Rdečega križa Slovenije je 7 (41 %) žensk, med njimi v prvih vrstah predsednica, podpredsednica in generalna sekretarka, dve predstavnici regij in tri predstavnice ministrstev. Ženske vodijo Strokovni center prve pomoči RKS, Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič, so sekretarke kar v 86 % območnih združenj RKS. V tem težkem letu dosledno izkazujejo izjemno vodenje, vztrajnost, sočutje in pogum.

Ne glede na to, ali gre za prostovoljko, predsednico ali številne ženske, ki so naredile tiste dodatne kilometre, da so podprle težko dosegljive skupnosti – vodenje se kaže v številnih oblikah in si zasluži priznanje onkraj tradicionalnih ozkih opredelitev.

Prav tako želimo priznati nesorazmeren učinek, ki ga je imel covid-19 v zadnjem letu na ženske, ki so predstavljajo v prvih vrstah zdravstvene oskrbe in oskrbovalcev, zaradi česar je tveganje za okužbo večje. Ne le po svetu, tudi prinas lahko kulturni dejavniki ženskam omejijo dostop do informacij in storitev. Ženske bodo verjetno tudi najbolj prizadete v gospodarskem smislu – ker povečana obremenitev oskrbe pomeni, da številne ženske ne morejo več delati, in tudi ker so sektorji, kot so gostinstvo in turizem, v katerih običajno prevladujejo ženske, močno prizadeti. In, na žalost, krize, kakršno smo videli v zadnjih 12 mesecih, pogosto vodijo do povečanja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola – breme, ki so ga brutalno in nesprejemljivo doživljale ženske in dekleta.

Po podatkih Statističnega urada RS v Sloveniji živi 1.045.000 žensk in predstavljajo 49,8 % vseh prebivalcev Slovenije. Od tega je:

6 % deklic, ki so mlajše od 6 let in so v večini vključene v vrtec

9 % osnovnošolk

7 % dijakinj in študentk

39 % zaposlenih in samozaposlenih

4 % brezposelnih

29 % upokojenk 

6 % žensk, ki so kako drugače neaktivne.

V letu 2019 je prvič v 160-letni zgodovini, odkar imamo zanesljive podatke o številu prebivalcev na ozemlju Slovenije, število moških preseglo število žensk. V Evropski uniji ni prav veliko držav, kjer je žensk manj kot moških (poleg Slovenije še Luksemburg, Malta, Švedska). Žensk je v Sloveniji manj kot moških do 61 leta starosti. Po tej starosti pa številčno prevladujejo.

Ženske na trgu dela
Ženske v Sloveniji predstavljajo malo manj kot polovico delovno aktivnega prebivalstva. V 4. četrtletju 2020 jih je bilo 449.000, od tega je bilo 90 % zaposlenih, 10 % pa samozaposlenih in pomagajočih družinskih članic. Skoraj polovica delovno aktivnih žensk je imela terciarno izobrazbo. Delovno aktivnih moških s tako izobrazbo je bilo nekaj več kot četrtina.

Na vodilnih mestih so ženske še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Po podatkih mednarodno primerljivega raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji v 2019 med menedžerji in menedžerkami 40 % žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na četrto mesto (za Latvijo, Poljsko in Švedsko).

Delo od doma
Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je delo z delovnim časom, krajšim od polnega, pa tudi možnost opravljanja dela od doma. V Sloveniji je v letu 2019 delalo od doma 20 % delovno aktivnih žensk, kar nas je uvrstilo malo nad povprečje celotne EU. V Evropski uniji je običajno ali včasih (v 2019) delalo od doma 16 % delovno aktivnih žensk, največ na Nizozemskem in Švedskem (več kot tretjina), najmanj pa v Bolgariji (1 %) in Romuniji (2 % delovno aktivnih).