Na mednarodni dan migrantov Urad Rdečega križa EU poziva Evropsko unijo in države članice, naj omejijo uporabo pridržanja priseljencev oziroma odvzema prostosti pri izvajanju migracijske politike.
Pred kratkim predlagani zakonodajni instrumenti v okviru novega pakta o migracijah in azilu omogočajo nadaljnjo uporabo metode pridržanja priseljencev, pri čemer zanemarjajo dejstvo, da to povzroča dolgotrajne negativne posledice na duševno zdravje in počutje ljudi.
Skrb vzbujajoče je, da so oblasti v številnih državah izkoriščale strah pred pandemijo covida-19, in jo uporabile kot izgovor za pridržanje migrantov. V Uradu Rdečega križa EU ponavljamo, da bi morala biti svoboda norma in je zato, če obstajajo razlogi za njeno omejevanje, treba najprej preučiti vse alternative pridržanju.
Bojimo se, da se bodo države članice z novim paktom o migracijah in azilu vse bolj zatekale k pridržanju migrantov. Pridržanje na mejah in na ozemlju držav članic je predvidela že Nova Uredba o pregledu, amandmaji k predlogu Direktive o pogojih za sprejem (prenovitev) iz leta 2016 in predlog Direktive o vračanju (prenovitev) iz leta 2018. Še več, predlog Novega pakta vključuje tudi nov razlog za pridržanje (tveganje za javno ali nacionalno varnost). Medtem, ko naj bi bilo pridržanje prevideno kot zadnja možnost, razvoj dogodkov nakazuje prav nasprotno, da bo le še slabše. Poleg tega ta predlog vključuje nov razlog za pridržanje (tveganje za javno ali nacionalno varnost), kar nakazuje poslabšanje na področju pridrževanja priseljencev, čeprav naj bi to predstavljalo zadnjo možnost.
Nacionalna društva Rdečega križa v Evropski uniji vsakodnevno opažajo, kako pridržanje slabo vpliva na počutje migrantov, kot tudi možnost njihove integracije v družbo. Na podlagi izkušenj mednarodno gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca poziva Evropsko unijo, naj pridržanja ne uporablja kot orodje za upravljanje nezakonitih migracij. Če obstajajo razlogi za odvzem prostosti migrantom, spodbujamo razvoj in izvajanje nadomestnih možnosti.
Alternative pridržanju pa ne smejo biti druge oblike pridržanja, temveč morajo biti sorazmerne, nujne, minimalno restriktivne in bi morale migrantom omogočiti življenje v skupnosti. Čeprav imajo številne države članice alternative pridržanju, se te v praksi pogosto ne uporabljajo. To resno vpliva na migrante v Evropski uniji, zlasti takrat, ko so zaradi nevarnega potovanja zelo ranljivi.
V času, ko Evropska unija določa prihodnje prednostne naloge svoje azilne in migracijske politike, pozivamo odločevalce, naj zagotovijo, da se z migracijami upravlja na human način. Ne smemo podcenjevati negativnih in dolgotrajnih učinkov, s katerimi pridržanje vpliva na fizično in duševno zdravje migrantov. Tudi kratko pridržanje lahko pustijo škodljive posledice. Še posebej otrokom in drugim ranljivim skupinam.
Kadar se migrantom odvzame prostost zaradi neutemeljenih razlogov, to pogosto sproži tudi nezaupanje do oblasti in uradov za upravljanje migracij, kar lahko privede do neusklajenosti postopkov priseljevanja. Treba bi bilo sprejeti odločne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da je pridržanje priseljencev resnično skrajna možnost in da nepravilen vstop, tudi zaradi iskanja mednarodne zaščite, ni kriminaliziran.
EU in države članice pozivamo, naj zagotovijo, da se otroci in drugi ranljivi migranti ne bodo nikoli pridržali.
