Za številne migrante in begunce po vsem svetu covid-19 predstavlja še dodatno grožnjo k že tako velikemu seznamu nevarnosti, ki vsakodnevno vplivajo na njihovo življenje, pravice in dobro počutje.
Pred pandemijo so na številnih glavnih migracijskih poteh beležili številne žrtve, temeljne pravice (vključno s posebnimi pravicami prosilcev za azil in beguncev) pa so bile vse bolj kršene. Namesto sočutnosti do ljudi v stiski so v ospredje prišli poniževalni odnos in ksenofobne politike.
Priseljenci, vključno z ljudmi, ki iščejo azil, in begunci, se soočajo s povečanim tveganjem za obolenje covid-19 in jih njegovi zdravstveni ter socialnoekonomski vplivi nesorazmerno bolj prizadenejo. Številni se ne morejo držati zaščitnih ukrepov, potrebnih za ohranjanje zdravja in varnosti, in imajo velike težave pri dostopu do ustrezne oskrbe, kadar zbolijo. Zaradi okoliščin potovanja, življenjskih ali delovnih razmer in pomanjkanja učinkovitega dostopa do osnovnih storitev so še posebej ranljivi.
Mednarodni dan migrantov (18. december) je priložnost za ozaveščanje o čedalje večjih izzivih, s katerimi se po vsem svetu med pandemijo srečujejo migranti, med katerimi so tudi prosilci za azil in begunci. Hkrati je to dan, ko pozivamo oblasti, naj poskrbijo za zaščito njihovega zdravja in dostojanstva.
Ob začetku cepljenja proti covidu-19 moramo tudi migrantom omogočiti dostop do cepiv. Migranti ne smejo biti na koncu čakalne vrste ali celo popolnoma izpuščeni iz nacionalnih programov cepljenja. To bi ne nazadnje ogrozilo učinkovitost samega cepljenja oziroma javno zdravstvo kot tako, saj nihče od nas ni varen, dokler nismo vsi varni.
Ključna sporočila:
• Pandemija covida-19 predstavlja katastrofo za ranljive migrante, vključno s prosilci za azil in begunci. So najmanj zaščiteni a najbolj prizadeti. Globalno gledano so migranti zaradi pogosto omejenega dostopa do bistvenih zdravstvenih, sanitarnih in higienskih storitev, pa tudi zaradi slabih in nevarnih življenjskih in delovnih pogojev, ki otežujejo spoštovanje osnovnih zaščitnih ukrepov, zelo izpostavljeni novemu koronavirusu in njegovim vplivom. Treba bi bilo izvajati ukrepe za varovanje zdravja in dostojanstva migrantov, ne glede na njihov pravni status.
• Zaradi omejitev gibanja, povezanih z zajezitvijo novega koronavirusa in manka političnih ukrepov, je na več deset tisoč migrantov obtičalo - ne morejo nadaljevati poti ali pa se vrniti domov. Številnim migrantom prav tako še vedno grozi neupravičena deportacija in pridržanje.
• Gospodarske posledice novega koronavirusa in ukrepi za njegovo zajezitev nesorazmerno vplivajo na migrante, še zlasti na tiste brez dokumentov. Številnim med njimi, zaradi strahu, da bi izgubili edini vir dohodka, ne preostane drugega, kot da nadaljujejo delo in se potencialno izpostavijo covidu-19.
• Povsod po svetu so bila nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca priča povečani stigmi in diskriminaciji migrantov zaradi covida-19. Migrante se obsoja kot prinašalce virusa v skupnosti. V nekaterih primerih je celo prišlo do fizičnega in verbalnega napada na migrante ali pa je migrantom bil onemogočen dostop do hrane in vode. Ta stigma lahko privede do socialne izolacije in prepreči migrantom, da iščejo pomoč, kar na koncu ogroža tudi javno zdravje in prizadevanja oblasti, po nadzorovanju pandemije. Ekipe Rdečega križa in Rdečega polmeseca se borijo proti tej stigmi s popravljanjem napačnih informacij in govoric znotraj skupnosti.
Primeri
V času pandemije covida-19 so nacionalna društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca okrepila podporo migrantom in beguncem, da bi se odzvali na njene uničujoče zdravstvene in socialnoekonomske vplive:
Afrika
• Od začetka novembra je zaradi spopadov v pokrajini Tigray v severni Etiopiji vsaj 40.000 ljudi pobegnilo v sosednji Sudan. Begunci so nastanjeni v začasnih zavetiščih v tranzitnih središčih, kjer Sudansko društvo Rdečega polmeseca skupaj z državnim ministrstvom za zdravje sodeluje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva in nujne pomoči. Skupaj so sanirali dve kliniki in izvajajo zdravstvene in prehranske preglede ter zdravniške konzultacije. Ekipe Rdečega polmeseca so beguncem v zavetiščih priskrbele milo, mreže proti komarjem, preproge za spanje, odeje in piškote. Dodatno je odposlan tovornjak z neživili za 500 družin.
Južna in Srednja Amerika
• V začetku oktobra je migrantska karavana z več kot 2300 ljudmi prešla iz Hondurasa v Gvatemalo. Gvatemalsko in honduraško društvo Rdečega križa je nudilo pomoč in oskrbo številnim migrantom na obeh straneh meje. Prostovoljci gvatemalskega Rdečega križa so za priseljence priskrbeli vrsto storitev, vključno s predbolnišnično oskrbo, vodo, higienskimi pripomočki, prigrizki, obraznimi maskami in informacijami o preprečevanju okužbe s COVID-19.
• V Panami, v provinci Darien je približno 1.636 migrantov, ki so večinoma s Karibov in iz Afrike. Njihov cilj je prestopiti mejo do Kostarike. Decembra naj bi prispela dodatna skupina 1000-1500 migrantov. Pomanjkanje informacij, prenatrpanost zasilnih taborišč in nezmožnost nadaljevanja potovanja so na območju povzročile napetosti. IFRC skupaj s panamskim Rdečim križem zagotavlja hrano, zatočišče, osnovne zdravstvene storitve, psihosocialno podporo ter dostop do vode in sanitarij.
Azija in Avstralija
• V mestu Cox’s Bazar Bangladeški rdeči polmesec ob podpori partnerjev Rdečega križa in Rdečega polmeseca tesno sodeluje z vladnimi organi in drugimi agencijami za zmanjšanje širjenja novega koronavirusa po prvih potrjenih primerih na območju begunskega kampa. Med drugim so vzpostavili informacijska središča in skupnostne prostore v taboriščih, kjer lahko ljudje dostopajo do informacij, pa tudi vzpostavitev novih objektov za izolacijo in zdravljenje ter nadgradnjo obstoječih zdravstvenih ustanov za odziv na covid-19.
• Rdeči križ Maldivov (MRC) migrante osebno in spletno informira o tem, kako se zaščititi pred okužbo z novim koronavirusom ter ponuja tiskane informativne materiale v več jezikih. Na podlagi trajnega sodelovanja in dialoga z maldivsko vlado je MRC zagotovil, da so migranti lahko dostopali do osnovnih storitev ne glede na njihov pravni status. MRC je ustanovil tudi center za podporo migrantom, kjer prostovoljci, vključno s prostovoljci migranti, upravljajo klicni center, upravljajo razdeljevanje hrane in se zavzemajo za izboljšanje nastanitve in zdravstvenega varstva.
• Avstralski Rdeči križ je za začasne migrante, kot tudi mednarodne študente, migrantske delavce, begunce in prosilce za azil zagotovil finančna izplačila za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb, kot so hrana, namestitev in zdravila.
Evropa
• Po požaru, ki je uničil taborišče Moria na Lesbosu in pred katerimi je zbežalo skoraj 11.000 beguncev je grški Rdeči križ ljudem, ki so se preselili v novo taborišče Kara Tepe, zagotovili osnovne zdravstvene storitve, nastanitev, osnovne predmete, psihosocialno podporo in pravno pomoč. Razmere v Kara Tepeh ne dosegajo mednarodnih humanitarnih standardov. Glavna skrb so sanitarne in higienske razmere, šotorske nastanitve pa še niso prilagojene zimskim razmeram.
• V Turčiji se je dolg begunskih gospodinjstev podvojil in več kot 80 odstotkov anketirancev nedavne študije IFRC in turškega Rdečega polmeseca je poročalo, da je zaradi pandemije izgubilo službo. Preko nujne mreže socialne varnosti (ESSN), ki jo financira Evropska unija, izvajata pa jo Turški Rdeči polmesec in IFRC, 1,8 milijona beguncev vsak mesec prejme denarno pomoč za kritje svojih osnovnih potreb, kot so najemnina, prevoz, računi, hrana in zdravila. Da bi ljudem pomagali obvladovati posebno težke mesece, je bila od junija do avgusta zagotovljena dodatna finančna podpora.
Bližnji vzhod
• Libijsko društvo Rdečega polmeseca se trudi informirati migrante in razseljene skupnosti po vsej državi, vključno s tistimi v centrih za pridržanje. Prostovoljci Rdečega polmeseca podpirajo tudi tunizijske migrantske delavce, ki so ostali na meji med Libijo in Tunizijo, z zagotavljanjem hrane in drugih osnovnih potrebščin.
• Sirski rdeči polmesec med pandemijo podpira razseljeno prebivalstvo z ozaveščanjem, kako preprečiti širjenje virusa. Poleg tega izvaja sterilizacijo javnih objektov in oskrbuje najranljivejše posameznike z vodo, higienskimi izdelki ter zagotavljanjem rednih zdravstvenih storitev.
